State of Slovenian Fandom 2017

[I figured I’d write some thoughts on Makkon, but then my writing just sort of devolved into a rant on the sorry state of anime fandom in Slovenia. Below is the edited version of the initial attempt.]

I was running a panel on anime pilgrimages at Makkon 2016, the annual anime convention in Ljubljana running for the fifth year now. Here are a couple of slides from the presentation. I put a lot of hours into this one, but the response wasn’t what I’d hoped for.

I named my panel “Po stopinjah risanih romanc krog jezera Kizaki” (tl. Following the Footsteps of Animated Romances ’round Lake Kizaki). I thought it was clever, I thought it captured everything that I wanted to talk about. Big mistake! I should have just titled it “6 Places You Need to Visit While in Japan”, “Anime IRL”, or anything similarly stupid with enough baiting potential. I actually submitted a brief description of the talk to my handler before the event and said that the title alone would probably not be enough to capture people’s attention. I was right. In the end Makkon’s schedule didn’t include it, it wasn’t published on the event’s Facebook page etc. I sort of expected that to happen, but whatever.

The panel didn’t draw much of a crowd compared to last year’s. I accepted the 30 minutes that were offered to me, in retrospect it wasn’t enough to have a comfortable panel. The presenter before me didn’t prepare well enough and went over time, and so I put myself under even more pressure to finish my bit early. I do think the presentation itself went well, as I had a stern critic scrutinizing it during my practice runs. The response from the people that actually attended was so-so. Due to the aforementioned time constraints I couldn’t develop a conversation with them, something I wanted to do. As for the nature of the material, I knew of the pitfalls beforehand. Generally people don’t like listening to other people’s travelogues, they want to be experiencing those places themselves. I pessimistically assume this because I’m like that. It’s just that I’ve been a regular customer at a travel-themed bar for the past five years now which hosts travelogues throughout the year. Every time one took place, the house was packed. The sense of security I got was false.

To those of you that did come, thank you. Still, even though the panel was a passion project, I expected to see more interest. I would have been far more at ease had I seen people walk into the lecture hall just to see what was going on. Couldn’t even get that! The signaling here is that the local fandom simply doesn’t have an interest in more studious topics (seichi junrei is a big topic). That, coupled with the way things have been for the past three years, has filled me with disappointment and disgust over the casual nature of local fandom. Even though it has grown tremendously and more Slovenians are watching anime than ever before, there hasn’t been much fan activity in Slovenia outside these events. Now let me tell you why that’s bad and why I fear for the future of it all.

Obviously conventions are run by people. Some time ago I was reading about Uppcon, which used to be a Swedish anime convention hosted in Uppsala, growing at a tremendous rate, boasting attendance numbers of over 3000. This was a fan-run event, dozens of volunteers, it had its own convention culture. There was little reason to intentionally discontinue it after 2012, it had a steady stream of volunteers, and yet it did close its doors. The founders wanted to do other projects and didn’t want to deal with economics of scale, so decided to end it on a high note. In any case, fan projects end for one reason or another. People grow up and find other interests – that is the way of anime fans. In Slovenia it happened to Second Impact, it happened to AnimeSlovenija, in happened to SloDub, AnimeSeirei, and even SloAnime. And yet, there was always somebody else there to pick up the slack. Not any longer.

Even though there was a lot of infighting back in those days, our fandom was productive. Anime translations, fanzine and magazine articles, anime news websites, discussion forums. It. Was. Active. That Makkon had found success and that attendance is growing has blinded us from the fact that outside of these events there’s barely any public fan activity happening. Worse, all these events have had the same core staff for a number of years now, and that by now it’s safe to say they joined us oldfags.

Don’t think for a second that what happened to Uppcon can’t happen to Makkon! In a couple of years when current heads graduate and decide to maybe build their families and take on more responsibility, who is going to take over the helm? And I’m not just talking about Makkon here. We have a couple of events similar to Makkon spread across the year, but they have the same issues Makkon has. They represent a concentrated fan fix, and are currently ran by relatively old fans. Our generation was producing fan output in our teens, whereas I struggle to find any active fans anywhere near those years.

The situation could probably be worse, however it’s important to recognize that we had a relatively productive scene in the past, levels above today’s. For example, I only need one hand to count the number of active Slovenian fans who are highly knowledgeable about anime, manga, or fandom studies.

I encourage every Slovenian reading this rant to share it around and step up their game. People need to be aware what is (not) happening. I suggest that if you love something about anime or manga, find some time to do fan stuff and share it with others. Your knowledge, your fan works, take on new projects, display your passion. Publicly, not just behind closed doors or on foreign websites. Perhaps even (*gasp*) in Slovenian language. We have zombie forums that need activity. Joker’s ancient Japanka subforum, Akazukin.moe‘s Slovenian exchange, or maybe some other website outside walled gardens that are your online social networks. It’s great to see so many cosplayers at Makkon, and a few artists making a name for themselves, but aside from that this fandom doesn’t have much going for it. Please recognize this and act!

I’m doing my part. If you’re not doing yours and don’t feel like getting involved with the scene either, at least show your gratitude to event organizers that are doing all of this on their own dime and time. Believe me, it helps with motivation. But when that motivation fails us or old age takes us, someone else will have to take over. Start preparing for that day, or watch the local scene fall to even bigger ruin.

Advertisements

6 thoughts on “State of Slovenian Fandom 2017

  1. Smem vprašat kaj pa delaš za slovenski fandom? Ta blog si pred leti zamenjal za angleški jezik, Akazukin ima primarni jezik tudi angleški. V obeh primerih sem bila jaz razočarana.
    Še kometarje tukaj sem ti pisala v angleščini zaradi čudne obveze, da mora biti vse v angleščini in ti zdaj namerno pišem v slovenščini.
    Mislim sej v bistvu tudi sam sebi napišeš kritiko glede tega…

    Glede Makkona se strinjam, da se morajo stvari spremenit, in ne samo pri njih. Verjel ali ne se ljudje zadaj tega zavedajo in trudijo določene stvari spremenit. Problem je žal verjetno res v tem, da se večinoma dogaja offline na eventih (kar naj bi se sedaj sicer razširilo). Ljudje smo lenobe in nam je lažje delat za tipkovnico kot pa aktivno zunaj. Zato pa so pri organizaciji že vrsto let prisotni isti ljudje.
    Ena velika ironija mi je ravno v Izoli kjer padajo precej nore ideje, samo ni ljudi da bi se do izvedlo, ljudi, ki bi bili pripravljeni kaj konkretnega narest.

    Za online zadeve pa resno… doba forumov in IRCa je že davno za nami. Danes imaš disquse, facebook, tumblr in podobno. To pa veš da je zelo individualistično usmerjena zadeva, tudi precej mednarodno usmerjeno…
    Še enkrat te vprašam, kaj ti delaš za slovenski fandom? Tukaj pišeš v angleščini aka to ni za slo fandom. Kaj drugega tako pada samo na dogodkih ala Makkon za katerega praviš, da ima isti dolgočasen program. Ostalo? Srečanja v sredo s sestavo, ki se vrsto let ni ne vem kaj spremenila, ki vrsto let ni naredila nič razen medsebojnega druženja. Z vsem tem ni nič narobe, vsak ima svojo pot v življenju, samo me res zanima kaj delaš za slovenski fandom, da si lahko tako samozavestno rekel, da delaš svoj delež?
    Čist tak tbh… kdo danes sploh še dela svoj delež glede slovenskega fandoma?

    Sicer pa v Slo verjetno velikega zanimanja za seichi junrei :x Sem mislila imet kaj na to temo v reviji (ker se meni do pade tema) pa je v anketi od 180 ljudi samo 50 ljudi pokazalo zanimanje D: Kar je po en stran veliko, samo še vedno manj kot tretjina in občutno manj od vseh ostalih tem na razpolago D:
    Če te sicer zanima je kaj na to temo še vedno dobrodošlo kot kakšen članek za revijo.

    1. Čav Katarina, hvala da si se oglasila.

      Poglej, ne vem točno, kaj si si predstavljala pod tem deležem. Ni treba, da gre za velikopotezne zadeve, kot je npr. MAGnet (se pokesam, gre za res velik projekt, vreden omembe). Jaz sem pristal na tem, da bom na Makkonu vsako leto sestavil kakšno predavanje. Lansko leto res ni bilo nevemkaj, sem pa zato vložil toliko več mentalnega napora v letošnjega, za katerega se je ideja sformulirala, še preden sem odletel na vzhod. Da, gre za dogodek na Makkonu.

      Veš pa tudi to, da sem še vsako leto malo pobezal, če je scena še živa, kot je blo npr. odprtje Akazukin.moe. Jaz ljudi prisilit ne morem, da bodo hangali kjerkoli, naj imajo svoje kotičke. Lahko jim ponudim le še en prostor.

      Ampak saj veš, da bo nekaj treba storiti. Pri tem stojimo, hočeš nočeš, pa si lahko še tako pod prste gledamo, kdo koliko in kaj dela – to drugače ni bil moj namen. Preden povem, kaj je moj namen, je treba povedati, da je naš čas (se pravi čas naše generacije) že odšel. Po večini imamo vsi službe, časa je manj, kot ga je bilo; interesov je še več. Tako da se mi zdi prav, da kakšni mlajši ljubitelji prevzamejo stvari v svoje roke. Moj cilj jih je aktivirati. Z mano vem, da fandom ne bo stopil v prihodnost, zato se morajo najti drugi.

      Kar se tiče Akazukin.moe, angleščina je bila eksperiment. Ni bilo mišljeno, da bi privabljali tujce, temveč da se privabi Slovence in morda njihove tuje prijatelje, s katerimi se verjetno pogovarjajo v angleščini. Odločitev za to je deloma temeljila na anketi, ki sem jo poslal okoli (mogoče si jo videla) ter na podlagi osebnih anekdot. Veš tudi, da smo pred tem že obupali s slovenščino – imel sem dovolj razlogov, da sem verjel, da slovenski jezik nekim spletnim pogovorom ne prinaša dodane vrednosti.

      Kar se pa mojega bloga tiče, gre predvsem za to, da sem si s tem odprl možnost za širše bralstvo, a v skoraj enako veliki meri za to, ker mi angleščina teče mnogo bolje kot slovenščina. I’m playing to my strengths; za to se res ne mislim opravičevati. In še to po štirih letih pisanja slovenskih objav!

      Kljub temu se vsake toliko zamislim, kaj še nismo poskusili. Trenutna formula je več in še več offline dogodkov. Dajte ljudem tisto, kar hočejo, ne? Ne. V tem ni nobene prihodnosti. Ljubitelji se morajo dobivati na rednih srečanjih (krožki, društvena srečanja, internetni mediji), če hočemo kaj več. Lahko pa pač ostanemo zapečkarski in čakamo, da se nam streha sesuje na glavo. Tudi vodenje konvencij zahteva neko znanje o medijih in zavedanje, kaj fandom želi, in zato je treba ostati v stiku z medijem in ga tudi preučevati ter iskati nek balans med nekim širjenjem znanja in kulture ter tega, kar ljubitelji hočejo. Za tematsko konvencijo si ne smeš privoščiti, da se spremeni v nek splošen živžav (kar je večini očitno čisto všeč). V Sloveniji imajo namreč srečo, da je takšnih dogodkov premalo, pa da jim je uspelo ceno obdržati na 0 EUR. Takoj ko se ta dvigne, ljudje enkrat premislijo, če se jim splača. Če bi bil Makkon 10 EUR in nobene atrakcije, ljudje bi raje zapravili ta denar za pico na offkaiju.

      Glede Omoija pa mislim, da opazka res ni bila na mestu; trenutno gre za skupino prijateljev, nič manj od tega. Pa verjemi, da se potrudimo biti aktivni, če se pojavi priložnost. Samo se ne.

      1. Sem se oglasila ja xD Mislim, da preberem skor vsak post pa mi ni do tega, da bi bila prva ki komenitram (ker se mi vedno pojavi EN vs SLO vprašanje xD), samo vsake toliko pa pač ne gre, moram nekaj rečt ne glede na vse xD

        Nisem imela v mislih visoko poteznih stvari. Sploh ne. Samo ni mi šlo v račun ker si tolk pošinfal Makkon (in ja, ne brez razloga, to mi je jasno) in sem si to verjetno napak razlagala kot razočaranje nad tem kar tudi ti delaš v tem kontekstu. In pol rečeš da delaš svoj delež. Čaki, če tisto ni kul kar za Makkon delaš, pa vseeno delaš svoje, kaj pa pol sploh delaš? Kaj delaš, kar predvidevam da bi zahteval/želel podobno tudi od drugih.
        Mal napak tudi izpade ker to nalepiš ravno po odstavku, ko kličeš za večjo aktivnost in odmik od offline eventov oz dodatne dejavnosti ^^;;

        Da je tvoj predavanje sicer izvisel se mi zdi grozno… in ja menda se spomnim, da ga ni bilo na seznamu. Nisem vedela da si si zadal to nalogo, da vsako leto nekaj imaš na Makkonu. Vem, da ni šlo malo truda v to. Sama sicer ne razumem tega ampak Slovencem mislim da res ni tolk do seichi junreija.

        Vem zakaj je tvoj blog v angleščini (sam bi bla res hvaležna, če bi nekje lepo nalepil link do postov v slovenščini… ker jaz jih ne najdem :x ) in vem zakaj je Akazukin takšen kot je. Legitimno, samo meni osebno to ne ustreza. Slovenci smo že tako zakompleksani in po mojem mnenju se s takimi potezami prav nič ne spodbujamo. Sam pol je pa tudi to kar si sam rekel, vedno več slovenskega fandoma se potika v tujini, ker v sloveniji ne najdejo nič, če že je vse mrtvo, ali pa se ne počutijo prijetno. In pol pademo v začaran krog.

        Tbh nimam pojma kam slovenski fandom dejansko vodi. Z dogodki pa mogoče skupaj z revijo bi znala stvar precej skomercializirana postat kjer bodo druge stvari pomembne. Če pa ne je edina možnost samo mlajša generacija, ta pa žal ni povezana tako kot smo bili mi. Ostajajo v svojih malih zaprtih krogih. In mislijo, da itak vsi vse vejo in njim nič ni treba…. ker ostajajo v svojih krogih.
        Zdaj bom res izpadla kot stara mama, samo imam občutek da je to en od problemov na vseh področjih.
        Če bi vedla kaj je mlajši generaciji potrebno dat, da postanejo aktivni bi jim to dala takoj, z veseljem. Žal, ne vem.

        Praviš, da se mora folk več dobivat… Vse 3 večje skupine imajo redna srečanja, tako kot Omoi (in verjetno marsikateri mladinski center). Na mesečni/tedenski/tudi dnevni ravni. Samo problem je ker to so bolj prijateljski krogi, kjer je manjši namen, da se nekaj konkretnega dela kot pa to, da se folk zabava. Sicer je ravno to ena od stvari, ki bi jo skupine rade skupaj spremenile, kako se bo izkazalo pa pač ne vem.

        Če se ti zdi, da sem te preveč napadla oz sploh napadla si to razlagaj kot krik človeka, ki prepoznava precej podobne probleme kot ti in je blazno zafurstreran ker ne ve kaj se da naredit, da se zadevo spremeni (vsaj v okviru tistega kar sem pripravljena narest).

  2. Da ne bo pomote, kar Makkonci počnejo, se mi zdi super. Predavanja bi lahko že zdavnaj skenslali, če bi gledali samo na ankete, tako da kapo dol. Še posebej če se trudijo, da se ta tradicija obdrži, v času ko se takšne stvari kenslajo iz konvencijskih programov. Pa mislim, da si me še nekje narobe razumela: saj so me dali na seznam predavanj, samo kratkih opisov niso dodali. Za moje pojme minimalno truda, a razumem, da enostavno niso uspeli priti do tega.

    (Če Makkonci to berete, res, super ste!)

    Glede seichi junreija, pusti seichi junrei. Želel sem samo podati svoje opažanje, da za take stvari ni interesa, to je vse. Če jamram čez slab odziv, to ne delam zaradi sebe, ker bi rad večjo pozornost, ampak pač ponazarja stanje. Drugače seichi junrei je big deal v akademskem in poslovnem svetu. Res spreminja dinamiko, kako se animeji konzumirajo, kje se vlečejo zaslužki, kakšni ljudje prihajajo v hobi. V splošnem navezovanje animejev na pravi svet (Yuri on ICE, halo???) ima gromozanski vpliv na medij. Pa 50 od 180 se mi sploh ne zdi tako slabo (jaz nisem bil eden izmed njih, se mi zdi, haha).

    Drugače smo imeli debato potem zvečer glede Rdeče kapice. Zdaj ko se ve, da je bil naš pristop huge fail, lahko stvar razvijamo naprej. Lahko vklopimo slovenščino, ni problema. Vseeno ne pričakujem nekega naskoka.

    Opomnit moram tudi, da post-SloAnime se še vedno išče nek nov model za low-energy sceno. BJ je kljub svojim pomanjkljivostim za aktiviranje ljudi in oglaševanje svoje platforme imel dober pristop, a je bil na dolgi rok, kot se je izkazalo, nevzdržen. And therein lies the problem! Od ljudi in od sebe ne smemo pričakovati preveč, po drugi strani pa bo za neke korenite premike res potrebno nekaj napora. S tem se morajo ukvarjati mlajši.

    Največ potenciala za aktivacijo scene vidim predvsem v Makkoncih. Odprli so društvo in odprli so forum za to društvo. Jaz sem jim kakšno leto nazaj (ali dve? ne vem več) predlagal, da bi odprli svoj forum, če ne drugega za to, da bi obiskovalci ostali v stiku do naslednjega dogodka, samo ga za ta namen ne uporabljajo. Ampak bi ga lahko! Grajenje skupnosti se zna obrestovati, če se tega prav lotiš. Pa medij za skupnost ni toliko važen (lahko je forum, lahko je nek drug medij, lahko so redna srečanja), važno je, da je javen, zato da ga lahko drugi odkrijejo, ter da je gostoljuben. Potencial se tu na žalost ne izrablja.

    Mogoče se bo sledeče slišalo rahlo klišejsko, ampak da bodo te offline skupine kaj proizvedle, za motivacijo potrebujejo nek cilj. Včasih je bila ta motivacija samoumevna (“trudi se za večjo ozaveščenost, da te v šoli ne bodo zafrkavali, kako gledaš risanke”), danes tega ni. Sočustvujem z vsemi posamezniki, ki si prizadevajo, da bi dvignili nivo – iskanje nekih legitimnih razlogov za aktivnost ni lahka stvar. Obuditev scene zavoljo obujanja scene to zagotovo ni. Ampak npr. da je naša generacija dosegla nek nivo, smo to lahko storili, ker so na tem delali že naši predhodniki. Da je lahko izšla ena sama številka MAGneta … Mogoče se nekaterim ljudem zdi obstoj takega izdelka samoumeven, ampak te pač ne poznajo tako dobro, kot te jaz. Da padeš v hobi tako globoko, da lahko proizvedeš izdelek, ki je na nivoju, je ali zelo redek dogodek (seveda je), ali pa gre za malce bolj pogosto posledico cvetoče ljubiteljske kulture.

    In zato se scena potrebuje. Razlogi so abstraktni, težko razložljivi, a kdor jih vsaj deloma začuti, bo začel kričati, tako kot smo mi v najstniških letih. “Zakaj nimamo slovenskih prevodov?”, “Zakaj ne govorite o moe?”, “Zakaj se <nekaj> ne dogaja?” Na takšna vprašanja je treba odgovoriti z radovednostjo in javno predstavitvijo izvlečkov. Pomislite na možnost, da bi nam na Crunchyrollu ponujali slovenske podnapise. Se zdi to preveč fantazijsko? Meni se ne zdi, ker vidim povezavo, prek katere bi lahko do tega z nekaj truda prišli. Huje pa je, če se tega ne prepozna kot nekaj, kar bi bilo super imeti.

  3. Ne vem če so ocene res tolk grozne, po povprečnem obisku pa predavanja tudi niso nekaj kar bi blo treba prvo skenslat. Je pa res da groznega navdušenja ni nad njimi. Osebno bi se mi res dopadel sistem, ki si ga pred leti ti predlagal, kjer ima vsak predavatelj 15min max da pove bistvo in bi bil večji fokus na kakšne trivia zadeve. Samo to bi zahtevalo nekoga z smislom za to med organizatorji in strinjanje med predavatelji.

    Osebno mi je seichi juntrei zanimiv ravno zaradi razlogov, ki si jih ti napisal. Koliko je pa to povprečnemu konzumerju v interesu pa že dolgo nisem več sposobna ocenit :x

    Jezika na Akazukin ni treba spreminjat. Razen če ste včeraj ful dobro predebatiral kaj bi s tem forumom radi. In to mislim točna vsa vprašanja, ki jih pišeš v tem zadnjem odgovoru.
    Jaz sem že od začetka videla forum da je primarno namenjen omoi, zaradi česar bi jaz čez čas res začela komentirat… če bi bilo v slovenščini (meni ni poanta da se z vami pogovarjam v angleščini). In mislim da so ostali tudi to videli… koliko članov je na forumu, ki niso del omoia? koliko teh je aktivni?
    Sam si rekel da za kaj več bo potreben trud. Ga boste vložili? Če ne jezika res ni potrebno spreminjat… še toliko bolj če nimate točno določenega namena kot forum.

    Ne vem če je društvo res rešitev, Animov že nekaj časa obstaja pa tam stvari niso ne vem kako rožnate… čeprav Makkon ima v tem pogledu večje možnosti za uspeh (btw Makkon ima forum o.O ?!?)

    Sicer pa mislim da sva se zataknila pri problemu, ki sva ga ugotovila že pred tremi leti. Kje se danes zbirajo mladi fani in kaj sploh delaj? Od takrat sem govorila s kom več na to temo pa še vedno nisem dobila odgovora :/

    In Crunchyroll ni trapasta ideja sploh. TBH mislim, da bi znala bit dost bližje realizaciji kot pa si folk misli. Vprašanje je bolj kaj CR že ima in kaj lahko mi njim ponudimo, da v polno v to zaplavajo. Na naši strani je gotovo tvoj zadnji stavek glavni problem, ker še nismo na nivoju kjer bi v slo prevodih prepoznali dodatno vrednost. Meni osebno je namen, da preko MAGneta Slovencem vbijem v glavo da slovenski prevodi so v redu, vredni branja, in vredni podpore. Če se, da ljudi kaj premaknit bomo pa videli samo v prihodnje.

    1. Kaj se je zgodilo s šolskimi krožki? Spomnim se, kako je nekdo z moje gimnazije želel ustanoviti anime klub, pa sva bila takrat samo dva na šoli, ki sva se javno označila za ljubitelja animejev. Zagotovo je po šolah več ljubiteljev te dni. Vprašanje pa je, koliko se izpostavljajo.

      Glede večurnega sklopa 15-minutnih predavanj, kasneje sem odkril še boljši format: mesečna ali nekajmesečna srečanja, ki se začnejo z enim ali dvema 15-30 min dolgima predavanjema, katerim bi sledilo druženje. Takšen je format Python User Group na Meetupu. Meetup je tudi zanimiva oglasna deska, samo dvomim, da na tega špega dovolj mladih. Slabost formata je, da je treba najti ljudi, ki bi pripravljali te govore. Celo v Python grupi, kjer bi človek pričakoval, da bi ljudje radi pokazali svoje znanje, imajo to težavo.

      V bistvu to kar sva midva počela, ni bilo tako slabo. Redna srečanja, cilj njih je bilo ustvariti predavanje, veliko sva se naučila itd. Če si ne dovolim biti preveč pesimističen, v tem vidim en sam problem, in sicer takšen format bi bil res preveč po mojih željah. Prvo je treba sploh odkriti, kaj je tisto, kar bi ljudi veselilo početi.

      Btw, po novem imamo Omoijevci tudi Discord. Kdo drug je tudi vabljen: https://discord.gg/EPJ7xER

Leave a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s